Ljubljana je dobila nova častna meščana

Ljubljanski mestni svet je danes potrdil prejemnike občinskih nagrad. Častnim meščanom in meščankam Ljubljane sta se pridružila ustanoviteljica in dolgoletna dekanja Poslovne šole Bled Danica Purg ter legenda slovenske košarke Ivo Daneu.

Svetnik liste Glas za otroke in družine Aleš Primc je podprl predlog, da častni meščan postane Daneu, močno pa je nasprotoval predlogu, da častna meščanka postane Purg. Svetnik Vesne Denis Striković ne vidi zaslug Purg za Ljubljano in se zavzema za širši konsenz, kdo je zaradi dodane vrednosti prejemnik te nagrade. Svetnica Darinka Kovačič (SDS) je predlagala, da bi komisija predložila tudi imena ostalih kandidatov, ki so se potegovali za ta naziv, in obrazložitev.

Nagrada tudi Darku Brleku

Mestni svet je potrdil predlog komisije za priznanja, da nagrado mesta letos prejmejo dermatolog Igor Bartenjev, Frančiškanski zavod Ljubljana, direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije in direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin, plaketo pa Onkološki inštitut Ljubljana, Vladimir Bizovičar, Marija Verbič, Miha Guštin, Monika Šparl, Aleš Dakić in združenje Kmečka strojna skupnost Savlje-Kleče.

Svetniki so dali pozitivno mnenje h kandidaturam za ravnatelje. Izostala je le podpora Jožetu Povšinu za ravnatelja Osnovne šole Bežigrad.

Mestni svet je potrdil zaključni račun občinska proračuna za leto 2025. Občina je lani ustvarila 443,6 milijona evrov prihodkov, načrtovani so bili v višini 500 milijonov evrov. Prihodki so bili glede na načrt realizirani skoraj 89-odstotno. Odhodki so bili načrtovani v višini 502,7 milijona evrov, ustvarili so jih 435,1 milijona evrov. Tako je občina ustvarila proračunski presežek v višini 8,5 milijona evrov. Zadolženost je konec leta znašala 114,6 milijona evrov, je povedala vodja oddelka za finance in računovodstvo Saša Bistan.

Svetnica SDS Ksenija Sever je med drugim pohvalila presežek, a je poudarila, da bi bile lahko izvedene marsikatere investicije. Opozorila je, da je nenavadno, da so globe in takse za 30 odstotkov manjše od načrtov, pohvalno se ji zdi, da je zadolžitev znašala 10 milijonov namesto načrtovanih 20 milijonov evrov. Darinko Kovačič skrbi nizka realizacija, zanimalo jo je denimo, zakaj so prihodki od prodaje stavb in prostorov realizirani tako nizko.

Svetnico NSi Mojco Sojar je med drugim skrbelo, da je bilo manj izplačanih sejnin za svetnike četrtnih skupnosti, kar pomeni, da ti ne hodijo na seje. Po njenem bi bilo dobro, da se proračun ne napihuje z načrti, za katere se vnaprej ve, da jih ne bo. Strikovića moti, da se dobiček nekaterih javnih podjetij ne vrača v proračun. Obstoječa praksa po njegovem ni dobra, saj ne omogoča sistemskih rešitev, mesto bi po njegovih besedah lahko razdelilo ta denar prek razpisov.

Primca skrbi demografska slika občine, moti ga, da v zaključnem računu ni razvidno, koliko denarja se namenja za po njegovem nujno pomoč ob rojstvu otroka. Zanima ga tudi, koliko občina namenja za stroške odvetniških storitev, razočaran pa je nad podatkom, da se je lani za kolesarske steze, ki so po njegovih besedah obupne, namenilo okoli 18.130 evrov.

Svetniki so potrdili letno poročilo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2025. Konec lanskega leta je sklad izkazoval presežek prihodkov nad odhodki v višini 733.562 evrov. Pri doseganju zastavljenih ciljev je bil sklad uspešen, saj so se izvedle oz. izvajale vse načrtovane aktivnosti, uspešen je bil tudi na področju dodeljevanja javnih najemnih stanovanjskih enot.

Vodja sektorja za investicije na skladu Aleš Tomažin je povedal, da je bilo lansko leto na več področjih eno najbolj intenzivnih za sklad od ustanovitve pred nekaj več kot 23 leti. Med dosežki je naštel povečanje skupnega števila lastnih stanovanjskih enot v soseski Črnuški bajer. Konec leta so bile v gradnji stanovanjske soseske Zvezna ulica, Rakova jelša I in Litijska-Pesarska ter objekt Center za brezdomne. Pridobili so pravnomočno integralno gradbeno dovoljenje za gradnjo soseske Mestni kare Povšetova, ki je do sedaj največji lastni investicijski projekt sklada.